Ke mang a amegago?
Dika tša yona ke dife?
IV/AIDS e tlwaelegile ka eng?
Kalafo, thekgo le hlokomelo
Karolo ya setšhaba go tša kalafo le hlokomelo
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Batho bao ba phelago ka twatši ya HIV/AIDS, kalafo le hlokomelo
Nka thibela bjang HIV/AIDS go ba ke dire eng?
Go fetetšwa ga lesea ke mmago lona
Thekgo ka nako ya hlokomelo
Thekgo ya setšhaba thibelong ya bolwetši bjo
Karolo ya setšhaba go tša kalafo le hlokomelo
Mokgatlo o mongwe le o mongwe wo o ka thuša ka go kaonafatša hlokomelo ya HIV/AIDS. Tše dingwe tša dilo tšeo mekgatlo e ka di dirago ke tše:
Go fana ka maele (bao ba nago le tsebo yeo e hlokegago)
Go etela balwetši malapeng a bona le go ba fa thušo yeo ba e hlokago
Go ba fa hlokomelo malapeng a bona
Go thuša ka dijo, madulo, diaparo le tše dingwe tše bohlokwa
Hlokomelo ya ka pela ka nako ye motswadi a amogetšwe sepetlela
Thekgo ya lebaka le letelele go ditšhiololo setšhabeng
Diprojeke tšeo di tsentšhago tšhelete ya go iphidiša go bao ba nago le twatši ya HI
Thekgo ya setšhaba thibelong ya bolwetši bjo
Bjalo ka setšahba, go na le dilo tše ntši tšeo re ka di dirago go thibela/lwantšha phatlalalo ya HIV. Go hloka tshedimošo le go dira gore ditaba tša thobalano e be khupamara, gantši go bea bana ba rena le baswa kotsing ya go wela phetetšong ya twatši ye. Re swanetše go bolela ka ga ditaba tša marato, thobalano le thibelo ya go phatlalatša HIV. Dikolo, mafelo a tša dipapadi, dihlopha tša setšo, mekgatlo ya basadi, ke a mangwe a mafelo ao batho ba ka bolelago ka ga dintlha tše. Basadi gantši ga ba fiwe sebaka sa go bolela ka ga maikutlo a bona le balekani ba bona, kudukudu go bao ba tshepilego banna ba bona go tliša tšhelete ka gae. Dikgaruru le go sotlwa ka malapeng ke tše dingwe tša dinthla tšeo di dirago gore basadi ba boife go bolela. Ge re ka lweša go tlaišwa ga basadi, ra thekga diprojeke tša go thekga bohloki tšeo di thušago basadi re tla ba re lweša HIV / AIDS.
Go kgethologanya bao ba nago le HIV / AIDS go dira gore batho ba tšhabe go bolela ka ka ga bolwetši bjo. Re swanetše go lwantšha go hlokofatšwa ga batho bao ba phelago leka bolwetši bjo. Gantši se se hlolwa ke go se šetše. Phatlalatša tshedimošo ka ga bolwetši bjo gomme o lwantšhe ditumelo tša bofora ka ga bolwetši bjo.
HIV e emetše Human Immune Deficiency Virus. Twatši ye e hlasela mmele wa motho gore o se sa kgona go lwantšha malwetši gomme se se hlola AIDS (Acquired Immune Deficiency Syndrome). Go tšea sebaka sa go bonagala pele ga ge twatši ya HIV e fetoga go ba AIDS. Go ka fetša sebaka sa ngwaga goba ye mebedi mola go ba bangwe go fetša mengwaga ya go balega pele ga ge AIDS e iponagatša. Ge motho a ihlokomela le go ja dijo tše di loketšego mmele, a ka phela sebaka se teletšana.
Ga bjale, ga go na kalafi ya AIDS, efela motho a ka efoga twatši ye e hlolago bolwetši bjo. Gape, malwetši a a tlišwago ke yona twatši ye ya HIV a ka hwetša kalafo.
Thobalano le ngwana yo monnyane goba le motho yo a sa kago a hlakanela dikobo/ a sa kago a dira tša thobalano, ga se kalafi ya AIDS. Tumelo ye e ganetšwa ke dingaka tša sebjalebjale le tša setšo. Ye ke tumelo ya bofora yeo re swanetšego go e lwantšha go thuša thibelo ya tlhorišo ya bana.
Nka thibela bjang HIV/AIDS go ba ke dire eng?
Thibelokgolo ya phetelo ya twatši ya HIV ke ka thobalano ye e bolokegilego. Thobalano ye e bolokegilego ke kgetho ya gago. Gantši kgetho e tla le tumelo ya motho le maemo a gagwe bophelong. Go na le dintlha tše tharo tšeo o swanetšego go di gopola go thibeleng ga HIV/AIDS. Tšona ke:
Tlogela go dira tša thobalano gabjale
E ba yo a tshepagalago go molekani wa gago, se se bolela gore le tla ba le thobalano ye e bolokegilego ge e le gore bobedi bja lena ga le na twatši ya HI
Batswadi ba swanetše go bolela le bana ba bona ka ga thobalano. Baswa ba ka dira diphošo tšeo di tla dirago gore maphelo a bona a senyege gomme ba tla ba palelwa ke thobalano ye e bolokegilego ge batswadi ba sa boledišane le bona ka ga taba ye. Se se tla kgontšha gore ba be le tsebo le tshepo go balekani ba bona. Mmušo o thuša ka:
o fa ka dikhondom tša mahala tše dimilione o fa tshedimošo ka go šomiša dipapatšo, mananeo diyalemoyeng tša rena gammogo le televišeneng le ka matlakala a mannyane o na le mananeo dikolong a go ruta ka bophelo. Se se ruta baswa ka ga thobalano ye e bolokegilego le go hlompha balekani ba bona.
O okeditše mafelo ao o ka dirago diteko tša HIV ka pejana tša mahala
O dirile gore dikliniki tša rena di amogele baswa ka go šomammogo le Lovelife.
Palo ya batho bao ba fetelwago ke twatši ya HIV e be e gola ka lebelo la mmutla mengwaga ya bo 1990. E tšwetše pele go gola, le ge e le gore gabjale e gola ka lebelo la leobu, ebile Afrika Borwa e na le palo ya godimo ya batho bao ba fetetšwe ke twatši ye. Batho ba bantši bao ba phelago ka tšwatši ye, ga se ba hlwa ba thoma go lwala, ebile ga ba tsebe ge ba na le twatši ye.
Bjalo ka ge HIV e le twatši ye e fetelago ka thobalano, e tlwaelegile kudu go batho ba ba nago le malaomabe goba ba fetola balekani kgafetšakgafetša.
Afrika Borwa e na le dipalopalo tše ntši tša HIV le AIDS lefaseng ka bophara. Go fihla ga bjale dipalopalo tše di gola ka lebelo kudu. Lebakeng la bjale dipalopalo tša phetetšo le phatlalatšo ya twatši di sa le godimo, eupša ga di gola ka lebelo kudu. Bana le bona ba ba batšwasehlabego ka ge ba kgona go fetelwa ke twatši ye.
Go fetetšwa ga lesea ke mmago lona
Ge mosadi wa moimana a na le twatši ya HIV a ka e fetetša go ngwana wa gagwe ge ngwana a ntše a gola ka popelong, ge a belega le ge a nyantšha. Se ga se direge ka nako ka moka. Go bomma ba bararo, ba babedi bana ba bona ba ka belegwa ba se na twatši ya HIV. Dibaka tša go dira gore bana ba se fetetšwe twatši ya HIV ke bomma bommagobona bona di ka oketšwa ka ye nngwe ya ditsela tše di latelago:
Ka tsela yeo mooki goba ngaka a belegišago. Ka nako ye nngwe, ba ka šomiša opareišene yeo e bitšwago Ceasarian go belegiša – se se bolokegile le ge e se tsela ye kaone go mma ya go belega
Ka go fana ka diokobatši tša anti-ritrovals go bomma ka nako ya lešoko le go ngwana ge a se na go belegwa. Se se direga fela go tše dingwe tša dipetlela tša mmušo
Ka go thuša mmago ngwana go fepa ngwana wa gagwe ka tsela yeo e bolokegilego. Ga gona molao woo o beilwego wa go fepa ngwana. Se se fapana go ya ka malapa.
Ka ye nako, ga go na tsela ya kgonthe ya go thibela twatši go tšwa go mma go ya go ngwana.
Go bohlokwa gore basadi ba baimana ba dire diteko tša HIV go boloka ngwana le go fa thekgo go moimana ge a etla go šokwa le go belega. Boimana bo tla le kotsi kudu go baimana bao ba nago le twatši ya HIV. Ke ka fao ba swanetšego go fiwa šedi.
Mmušo o thuša ka:
Go eletša le go ruta baoki le dingaka go belegiša baimana bao ba nago le HIV ka šedi
Go fana ka diokobatši tša anti-retrovals go fokotša go fetela ga HIV go bana maokelong le dikliniking tše dingwe. Ge lenaneo le le ka bontšha katlego, mmušo o tla oketša kabelo ya diokobatši tše go maokelo le dikliniki tše dingwe
Go fa thušo ya tša ditšhelete go mekgatlo yeo e fanago ka thušo le thekgo go batho bao ba phelago ka twatši ya HI
Batho bao ba phelago ka twatši ya HIV/AIDS, kalafo le hlokomelo
Ge e le gore o phela ka twatši ya HIV le AIDS ebile seemo sa gago sa bophelo se sa le kaone o ka thuša diprojekeng tšeo di filwego. O ka kgona go fa thušo yeo e tšwago go dihlophana tša batho bao ba fanago ka thekgo ebile e le batho bao a angwago ke malwetši a a swanago le ao.
Go thibela go fetelwa ke twatši ya HIV kgafetšakgafetša go bohlokwa. Go fetelwa ke twatši ye gape le gape go dira gore twatši ye e be le maatla gomme mmele o felelwa ke maatla.
Batho bao ba phelago le twatši ya HIV / AIDS ba ka ruta ba bangwe ge ba ka bolela le setšhaba ka ga bolwetši bjo. Se se ka thuša setšhaba ka ge le bona ba tla bona gore bolwetši bjo bo gona [ebile] tshedimošo e tšwa go motho yo a nago le bolwetši bjo.
Thekgo ka nako ya hlokomelo
Ge o hlokomela molwetši goba motšwasehlabelo yo a nago le twatši ya HIV o swanetše go ela šedi ge o swara madi. Ge e le gore o na le ntho seatleng o ka fetelwa ke twatši ya HIV.
šomiša dišireletša diatla, ge e le gore ga di gona o šireletše diatla tša gago ka mekotlana ya diplastiki.
Ge e ka tlotšwa ke madi, tšhela bleach pele ga ge o ka hlwekiša
Šomiša ditšhwana, magare le tše dingwe tše bogale tšeo di nago le madi ka hlokomelo gore o se itshege
Kalafo, thekgo le hlokomelo
Hlokomelo le thekgo di a hlokega go thoma ge motho a fetša go dira diteko tša HIV, go fihla ge motho a e ba [le] AIDS le go fihla lehung. Maikarabelo ke a dikliniki, dingaka, maokelo, malapa, mekgatlo setšhabeng le setšhaba ka kakaretšo.
Hlokomelo e akaretša:
Thušo ya seprofešenale pele ga ge motho a dira diteko tša HIV le ge a hwetša dipoelo tša gore o na le twatši ya HI
Maele a gore motho a ihlokomele bjang le go phela leka twatši – ka ge se se letefatša nako ya bophelo bjo bo bolokegilego ka morago ga go fetelwa ke twatši ye
Thekgo go bao ba phelago ka twatši ye gammogo le ba lapa le bagwera
Kalafo ya malwetši a mannyane a go swana le mokgohlwane, dišo le tše dingwe.
Kalafo ya malwetši a magolo a go swana le malwetši a mafahla le pneumonia
Thušo ya seprofešenale ge bolwetši bo gola le bophelo bja motho bo fetoga.
Go hlokomela malwetši ao a sa alafegego a go swana le kankere yeo a amanago le AIDS le go fodiša bohloko.
Hlokomelo ya balwetši ka gae
Go hwetša mphiwafela
Thušo ya seprofešenale go bana le ba lapa bao ba lobilego leloko la lapa.
Hlokomelo ya bana bao batswadi ba bona ba nago le bolwetši bja AIDS ebile ba lwala kudu goba ba hlokofetše e a hlokega. Re hloka thušo ya go swana le ye ebile re dira boipiletšo gore setšhaba se thuše ka se.
AIDS e ka hlokomelwa ka diokobatši tša AVR. Se se thuša mmele go ba le maatla a go lweša ditwatši. Se se fokotša go lwala ga motho kgafetšakgafetša. Diokobatši tše ga di abelwe maokelong a mmušo, efela mekgatlo ye mengwe yeo e šomišanago le maokelo le dikliniki tša praebete e fana ka tšona. Diokobatši tše di a bitša le ge theko ya tšona e ile ya theošwa malobanyana mo. Go lebeletšwe gore theko ya tšona e ka theošwa le go feta fao. Gore diokobatši tše di kgone go šoma, di swanetšwe di nwewe ka tsela ye e nepagetšego.
Kabinete e dumeletše gore maokelo a mmušo a fane ka diAVR ka:
Go kgonthišiša gore theko ya diokobatši tše e a fokotšwa
Go ruta bašomi ka maphelo le go lebedišiša ditirelo tša maphelo gore diokobatši tše di šomišwa ka šedi le ka tsela ye e swanetšego
Go ruta setšhaba gore ba tsebe gore go bohlokwa go nwa dihlare le dikobatši ka tsela ye e nepagetšego
Dika tša yona ke dife?
Ge motho a fetelwa ke twatši ya HIV, ga go be le maswao le dika tše di bontšhago gore motho o fetetšwe ke twatši ye. Motho a ka ba le twatši ye mengwaga ye mentši gomme a sa swarwe ke bolwetši ya AIDS ebile a sa tsebe. Ge go le bjalo go bonolo go fetetša twatši go batho ba bangwe.
Batho ba bantši ba thoma go lemoga gore ba na le twatši ye ge ba thoma go swraswarwa ke a mangwe a malwetši a:
Dišo letlalong
Dišo tseo di rurugilego dikaku
Go tšwa sethitho bošego motho a robetše
Go lahlegelwa ke takatšo ya dijo
Go tšholla motho a sa emiše
Mokgohlwane le go gohlola ga go se fole
Bolwetši bja mafahla/sehuba se segolo
Go na le malwetši a mangwe a kankere le malwetši a mangwe ao a amanago le AIDS. Batho ba bangwe ba fela ba swarwa ke ona malwetši a eupša ba se na twatši ye mading a bona. Go bao ba nago le twatši, mebele ya bona ga e kgone go lwantšha malwetši a gomme ba swarega le go feta.
HIV e hlola AIDS, eupša go na le mekgwa ye mengwe ye e ka hlolago AIDS yeo go bolelwago ka yona ge go ahlaahlwa dihlopha tša mekgwa ya go hlola AIDS le mekgwa ya go e thibela
HIV e fetela ka e nngwe ya ditsela tše di latelago:
Ka thobalano (magareng ga monna le mosadi, monna le monna le ge e le mosadi le mosadi) ge ba sa šomiše mekgwa khondom
Ka thobalano ye e amago ditho tša bong le melomo, ntle le go šomiša khondom
Go tšwa go mosadi goba mma go ngwana ka nako ya boimana, pelego goba go nyantšha.Go tšwa mosading yoo a nago le twatši ye go ya go leasana nakong ya ge mosadi a imile, ge a belega goba ge a nyantšha (amuša).
Go itshega goba go itlhaba letlalong ka segale (legare, thipa le ge e le tšhwana goba tšhwana ya go thala diswantšho letlalong) seo se šomišitšwego mothong yo a nago le twatši ya HIV goba se na le madi a bjalo. Ke ka lebaka leo HIV e tlwaelegile kudu go batho bao ba šomišago diokobatši ka tsela ya go itlhaba ka tšhwana.
Ka tsela ya go fiwa madi ao a nago le twatši ye. Se ga se a tlwaelega mo AforikaAfrika Borwa ka ge mafelo a ditirelo tša kabo ya madi a na le tsela ya go kgonthišiša gore madi ao ba a abelago batho ga a fetelwa ke twatši ya HIV ebile ba na le ditlabakelo tša go kgonthišiša seo.
Ka go swara madi ao a nago le twatši ye mola motho a na le ntho yeo e bulegilego.
O ka se swaetšwe twatši ya HIV ka go gokarelana le go atlana le motho yo a nago le twatši ye, ka go šomiša dibjana tše tee le yena, le ka go diriša ntlwana ya boithomelo le ya bohlapelo le yena
Nka hwetša kae thušo goba maele?
Kliniking ya geno ya kgauswi, sepetlela goba AIDS Training and Information Centre goba o leletše mogala dinomorong tše di latelago. Megala ye e thomago ka 0800 ga e lefelwe.
Ke mang a amegago?
Batho ka moka bao ba robalanago ba kotsing ya go hwetša twatši ya HIV. Ke ka fao ka moka ga rena re swanetšego go tšea sephetho sa gore re thibela bjang go fetelwa ke twatši ye le go thuša bana ba rena go re ba efoge twatši ye ge ba gola.
Ga gore gore o swanetše go ba le malaomabe gore o tsenwe ke twatši ya HIV. Gantši e hlolega ka gare ga malapa a banyalani, moo molekani yo mongwe a tshepagalelago yo mongwe mola yo mongwe a sa tshepagale. Goba maratong ao go ona balekani ba tšeago sephetho sa gore ba a tshepana gomme ba tsenela thobalano ye e sa šireletšegago ntle le go dira diteko tša madi pele. Goba ge o dira tša thobalano ya tšatši lona leo fela, ntle le go šomiša khondom. Sehlopha se sengwe sa batho se kotsing ye kgolo kudu ka ge ba na le balekani ba bantši gomme ba palelwa ke go dira thobalano ye e bolokegilego. Bao go akaretšwa le:
Baswa – ba nago le balekani ba go feta o tee. Dipalopalo di bontšha gore baswa ba bantši ba robalana ge ba na le mengwaga e 15 ebile ba na le balekani ba go feta o tee.
Batšwantle bao ba šomago mo Afrika Borwa le baotledi ba difatanaga tša go rwala merwalo ye megolo bao mešomo ya bona e ba dirago gore ba šome kgole le malapa a bona
Basadi bao ba se nago mešomo gomme ba tshepile balekani ba bona go ba fa tšhelete
Bao ba gwebago ka mebele ya bona le bareki ba bona
